petek, 08. april 2011

Moje tekice

Čeprav je moj blog namenjen predvsem ustvarjanju, moram kljub vsemu napisati tudi tole.
Že v gimnazijskih letih sem se rada ukvarjala s šporotm, zlasti tekom. Zelo v ospredju ali celo zmagovala sem na vseh šolskih in še kakšnih tekmovanjih. Kasneje je ta vnema skoraj čisto ugasnila zaradi življenjskega obdobja, ki je od mene terjalo veliko energije in je za šport ni ostalo nič. V življenju je pač tako, da nas spremljajo različne situacije, ki se jim moramo prilagajati, kar ni nič slabega, saj nas to krepi in dela močnejše. Zorimo.....
Zdaj, ko imam spet več časa in energije, me je tek zopet premamil. Lansko leto je bil moj cilj udeležba na Ljubljanskem maratonu; 10 km. Ni mi bil pomemben rezultat, ampak to, da bom progo pretekla z užitkom in da začutim utrip množičnih tekmovanj. Čisto me je prevzelo. Za zaključek tekaške sezone sem odtekla še Kraški maraton v Sežani.

Letošnji poglavitni cilj je zopet Ljubljanski maraton, tokrat polmaraton. Pozimi sem hodila na spining in tekla na smučeh, da pridobljena kondicija nebi kam ušla. Zdaj, ko je lepo vreme pa sem že začela s tekom zunaj. Najraje tečem po gozdnih in poljskih poteh, kadar pa je potrebno pa tudi po asfaltu.  Za vsak teren imam drugačne "tekice". Pred zimsko sezono sem si kupila tekice za asfalt, nad katerimi sem zelo navdušena, zaradi izredno dobrega blaženja. So divje fluorescenčne barve, kar se na sliki ravno ne vidi, zaradi česar sem bila deležna že kar nekaj hecanja. Ampak se ne dam. So moje in me prav dobro nosijo kamor želim.

In tale zapis naj bo ena majhna spodbuda še za koga, ki se odloča za gibanje v naravi, še zlasti pa je namenjen Neži, ki se je odločila za spremembo in se uspešno vključila v Rinin projekt.

3 komentarji:

  1. tele tekice se pa po pol leta še zmeraj enako svetijo ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Življenje nas vodi čez različne hribčke in dolince, da najdeš pravo pot, je že zelo velik uspeh. Ti si vse še nadgradila. Moj poklon za osvojene kilometre in tiste, ki jih pridno nabiraš.
    Tekice so zelo lepe barve :)). Lp

    OdgovoriIzbriši
  3. Bravo! Tudi jaz sem našla svoje vrste užitek v teku. To je čas, ki je samo moj, ko se sprostim, pospravljam predalčke in čistim prah. Pa si prej nikoli v življenju ne bi mislila, da bom kdaj tekla. Tek mi je bil v bistvu najhujša muka. Ampak ko sem enkrat padla noter, me ne spraviš kar tako ven. Najboljše od vsega pa je, da si lahko v naravi, da nimaš urnika in da si svoboden. Se vidimo na Ljubljanskem maratonu ;-)

    OdgovoriIzbriši