ponedeljek, 24. oktober 2011

Kolaž jesenskih dogodkov


Tale je malo za skomine, narejena prejšnji teden v Španiji, Malaga.
Ja, res je. Potepala sem se po Španiji oz. Andaluziji. Bilo nas je ravno za en avto,  rent - a - car. Obiskali smo slikovito mestece Rondo,  poznano po areni za bikoborbe in še bolj po tem, da stoji na visoki skalni pečini.


Zaledje tega mesteca je poznano po idiličnih belih vasicah z osrednjim vaškim trgom. Ko obiščeš takšno vasico, splezaš na nekaj okoliških hribčkov in se vzhičen od lepote in prijetnih vtisov spustiš na vaški trg, ti paše tole..... Hladna, osvežilna sangria.



Naslednje mesto, ki je bilo še kako zanimivo - Granada. Poznano po znameniti palači Alhambra. Čudovita arhitektura z močno arabsko noto. Za ogled celotnega kompleska palače in vseh pripadajočih zgradb ter sanjskih vrtov potrebuješ cel dan, pa mislim, da še ne bi bilo dovolj. Zanimivo je, da tam sploh ne moreš kupiti vstopnice na okencu, ampak le prek spleta in še to kar nekaj dni prej. Sem se zgrinjajo množice turistov iz celega sveta, zato so dnevno številčno omejili vstop. Priznam, da mi je sistem všeč, saj bi v nasprotnem turisti hodili drug po drugem, že tako nas je bilo preveč.





Zadnje mesto, v katerem smo preživeli nekaj prijetnih ur je bila Barcelona. Vsekakor premalo, da bi si ogledali veliko, zato smo izbrali katedralo Sagrada familia, eno izmed Gaudijevih arhitekturno fantastičnih hiš in glavno ulico La Rambla. Zavili smo tudi na tržnico, ki me je presenetila v vseh pogledih. Izredno lepa, čista, domiselna ter oh in sploh. Videla sem že kar nekaj tržnic po svetu in moram reči, da tale vsaj pri meni vodi.




Štirinajst dni pred Španijo sem bila na tradicionalnem jesenskem jadranju. Vreme je bilo fantastično, družba tudi in kaj potrebuješ še več, da je odklop popoln? Eno hladno pivce.....

In da ne bo izgledalo, da samo hodim okrog, malo se tudi matram. Včeraj sem prvič v svojem življenju odtekla polmaraton v Ljubljani. Ni bil pomemben čas, ampak cilj. Uspelo mi je, čeprav priznam, da ni bilo lahko. Od 17 km se je vleklo in vleko, zadnje 3 km pa je šlo samo še na trmo. Kljub temu, da me danes bolijo kolena in kolki, ker nisem vajena teka po asfaltu, ampak po mehkem terenu, je sklep: naslednje leto SPET.



No, tole je bilo še bolj na začetku, proti koncu je bila slika bistveno drugačna, ampak tiste vam pa ne pokažem, hahahahaha....... No, pa naj bo



In čisto na koncu naj povem, da sem bila  po maratonu zelo zelo zadovoljna, da sem "čestitkarica". Se sprašujete zakaj? Pred nekaj dnevi, me je leva tekica pustila na cedilu - vložek se je odlepil in se pri teku vedno obrnil tako, da me je ožulil v loku stopala, kjer merimo "platfus". Odločena, da novih tekic zaradi tega ne bom kupila, sem tuhtala, kako naj jih "zrihtam". In sem se spomnila na obojestranski Aero selotejp. Prilepila sem ga na več mestih, čeprav sem imela kar precej zabave z njim, saj se mi je lepil in prijemal povsod, samo tam ne kjer bi bilo treba. Na koncu mi je vendarle uspelo. Kot pribito je zdržal do konca in drži še danes.

5 komentarjev:

  1. Oo, si aktivna: potepanja, jadranje, tekanje ... Uživaš življenje in prav je tako. Čestitke za pretečen polmaraton!

    OdgovoriIzbriši
  2. Tebe pa človek res težko ujame :)). Ni slabo tako potepanje. Lp

    OdgovoriIzbriši
  3. Janja, hvala bogu je prišla tole turobno jesensko vreme, da se malo umirim. Mislim, da je tako na svojem blogu zapisala tudi Maja...:):)

    OdgovoriIzbriši
  4. Če že ne ustvarjaš veliko, si pa vseeno veliko aktivna, tudi to je delo :-))
    Ja, veš mene ustvarjanje takooo zelooo močnooo pomirja in sprošča po službi. Najprej en daljši sprehod, potem pa v kabinet, in ker otrok ni, imam tudi več časa za to, drugače bi bilo ustvarjanja zagotovo manj :-))

    OdgovoriIzbriši
  5. fouš za Španijo, čstitke za maraton :)

    OdgovoriIzbriši