sobota, 28. maj 2011

Ostanki modrih papirčkov

Vsake toliko časa je potrebno pospraviti ustvarjalni kotiček in glej ga šment. V enem od predalov sem našla ostanke modrih papirčkov, ki so ostali od ustvarjalne delavnice medgeneracijske skupine Zlata jesen. Ker se ne sme nič zavreči in je škoda vsakega koščka, sem naredila čestitko.





In ker se mi zdi primerna za kakšnega "moškega" dojenčka, bom kasneje, ko bo imela znanega lastnika, desno spodaj dodala še izrezek z napisom ali imenom ter robove posenčila modro.

petek, 27. maj 2011

Kombinacija štampiljk

Tokrat sem se malo poigrala s kombinacijo štampiljk, kriva za to pa je Vladka. In ker ima čestitka tudi vsaj en odtis, jo prijavljam tudi v  Craftalnico.



Hribčki v ozadju so le delni odtis krošnje drevesa in kombinacija dveh Distress-ov. Travnik oz. trava je travnata bilka, odtisnjena s pomočjo Distress blazinice, ravno tako drevo. Rožice sem najprej odtisnila na podlago, potem sem jih odtisnila še na barvni papir, jih izrezala in prilepila s 3D blazinicami ter nazadnje dodala še perlice.
Potoček sem improvizirala. Raztrgala sem dva papirja, jih položila na čestitko in senčilaNazadnje sem za večji učinek vode, dodala še bleščice v gelu.  Sonce je narejeno po enakem principu. Izrezala sem krog v papir, položila na čestitko in senčila z rumeno, rdečo in vijolično blazinico.

In tu je še uporabljen material


nedelja, 22. maj 2011

Težavni moški motivi

Iskanje moških motivov je zame res naporna stvar, še zlasti zato, ker nimam digi odtisov, saj bi jih na spletu  prav gotovo našla veliko več.
Tudi tokrat je čestitka nastala za rojstni dan prijatelja, ki je ljubitelj ugodja in razkošja. Izbrala sem motiv leva s krono, starinske pisave, angelskih kril in vzorcev, ki jih najdemo na grajskih zavesah, tapiserijah, oblazinjenem pohištvu,...... Odločila sem se za zlato - rjavo barvo s kombinacijo oranžne.
Pri odtisu sem uporabila vsaj dve tehniki, ki jih nazorno prikazuje in opisuje Vladka,  zlato - rjavo ozadje sem naredila sama z Distress blazinicami.


Na krono sem prilepila zlate kroglice. Angelska perut je enako pobarvana kot ozadje in nato izrezana ter prilepljena na rob s 3D blazinico.





Izrezala sem nestije, jih prilepila na rob, preluknjala s kovinsko zakovico in zavezala s trakcem.

Ker je osnova čestitke bela, sem v notranjosti dodala še nekaj odtisov, robove čestitke še malo posenčila, na sredini pa je prostor tudi za voščilo.


torek, 17. maj 2011

Ne preveč

...kičasta in bogata. Mogoče zgleda bolj naravna, kaj pa vem.
Neverjetno dolgo sem se pripravljala, da jo naredim  in prijavim v Craftalnico pa ni in ni bilo časa. Priznam, da tudi prave ideje ni bilo, zato sem odlagala in odlagala, dokler se je nisem končno lotila.


Slike niso najboljše, ker se mi je zelooooo mudilo na tek....

Uživajte lepe dni in bodite čim več v naravi!

sobota, 07. maj 2011

In še ena....

......dojenčkasta. Za zelo dolgo pričakovanega fantiča.
Vzela sem pletilke v roke in iz garna spletla puloverček. Malo sem vrtela zelenega hroščka, papirčkala, prilepila trakce, štancala obrobo in senčila, izrezala srčke in vse skupaj prilepila.





Popestrila sem tudi notranjost z embosiranim metuljem in srčki.




Na desni strani, kjer so srčki sem dodala še verz z voščilom.

petek, 06. maj 2011

Hišna številka

V Heleninem blogu sem zadnjič zasledila, da je sama izdelala hišno številko, ki se prav lepo poda na fasado. In sem se spomnila na našo, ki je tudi "malo drugačna". Zdaj se kitim s tujim perjem, saj jo je ob naši vselitvi v hišo naredil sošolec in prijatelj Andrej, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem keramičnih predmetov.




Ne,  nisem je snela s fasade, ampak je naredil dve, če bi se slučajno pri nameščanju poškodovala. In se ni, zato drugo hranim v predalu, za slučaj, če jo bo potrebno obesiti na vidno mesto.

Zdi se mi zelo dobra ideja za vselitveno darilo. Kaj pravite?

sreda, 04. maj 2011

Praznično potepanje - II.

Po kolesarjenju na Braču sem bila doma le toliko časa, da sem se malo spočila in napokala kufre za novo rajžo. Kam? Med tulipane, na Nizozemsko, sama, čisto samcata, ampak prek agnecije. Tako se včasih zgodi, če se prijateljice dogovarjajo za skupen izlet, nazadnje pa so takšni in dugačni razlogi zakaj ne bi šle. Že v prejšnjem zapisu sem omenila, da sem bolj popotniška duša, zato me to ni odvrnilo, da ne bi šla sama. Predvsem so me strašansko mikali tulipani in samo mesto Amsterdam. In prav nič mi ni žal....

Videla sem vse tisto, kar simbolizira Nizozemsko: mline na veter, cokle, kolesa, polderje, rečne kanale





 in nepozabno mesto Amsterdam. Tja se zagotovo še vrnem. V njem je toliko raznolikosti, drugačnosti, odprtosti, sproščenega vzdušja, da ti sede v dušo, se te dotakne. Mesto muzejev, dovoljene droge, seksa, kavarnic in trgovinic, kanalov in odprtih ljudi..... to je potrebno doživeti. V prostem času, ki smo ga imeli dovolj, nisem obiskala nobenega muzeja, ampak sem opazovala le utrip mesta, kar me je neizmerno zabavalo. In da je bilo zadovoljstvo še večje, ravno v tem času so Nizozemci praznovali rojstni dan kraljice Julijane. Za njih je to pomembnejše praznovanje, kot praznovanje novega leta. V mestu je tisti dan vladala nepopisna gneča. Center mesta je bil zaprt za ves promet, na trgih so se odvijali različni koncerti in prireditve, ulične zabave so prekipevale od vrveža, popitega alkohola  in oranžne barve. Na žalost k temu sodijo tudi neverjetne količine smeti, vendar so bile ulice naslednje jutro že čiste.





Najpomembenjši pa so seveda tulipani vseh barv, oblik in velikosti. Obisk parka Koekenhof je prav posebno doživetje. Melodija za dušo, oči in srce. Na žalost smo imeli za obisk parka čisto premalo časa in tudi zato se tja zagotovo še vrnem.

Za vse, ki berete moj blog, tule so lepote parka. In naj dodam, da je to samo majhen, majhen delček .....













......... in še nekaj nenavadnih lepotic iz razstavnih paviljonov.





 Park lepo dopolnjujejo tudi umetniška dela.




In zakaj vam ne morem pokazati nobenega novega izdelka? Vam je že jasno, kajne?

torek, 03. maj 2011

Praznično potepanje - I.

Ne vem, če sem že napisala, da grem zelo rada od doma, na krajše potepanje ali daljše potovanje. V gore, na morje, na treking, s kolesom, z letalom, z jadrnico, s konjem, z avtom, blizu in daleč; sploh ni pomembno. V poštev pridejo vse možne kombinacije skozi vse leto, SAMO DA GREM!!!! In imam srečo, da nisem v naši družini samo jaz takšen tip....

Prvi del praznikov sem bila z družbo na Braču, kjer smo kolesarili. Nastanitev na kmečkem turizmu OK, družba OK, vreme tudi (sonce), skratka vse je štimalo "u nulo". In ker moj mož vedno pripravi izzivalne ture, je bil že prvi dan v tem stilu. Namesto štirih, smo vrteli kolo kar osem ur, po terenu, ki ni ravno najprivlačnejši. Iz mesta Bol smo se peljali po pobočju Brača v smeri zaliva Farska, kjer je bilo več ali manj po ravnini oz. malo gor in malo dol.




Potem se je začel dolg hud vzpon po cesti polni šodra in nekaterih zelo strmih odsekih in je kar trajal in trajal, sonce pa je nemilostno žgalo in bidoni z vodo so bili kaj hitro prazni.
Na vrhu vzpona smo se umerili proti samostanu Blaca, proti kateremu vodi pešpot polna skal, šodra in nekaj kar nevarnih odsekov. Od samostana dalje pa do morja oz. zaliva Farska je bilo malo bolje, od tu dalje, pa smo kolesa več prenosili in prerinili, kot pa se peljali.






Pot je zelo ozka, skalnata in vodi ob morju, v borovi senci, čez njo pa je ležalo kar nekaj podrtih dreves. Tudi kakšna kačica se je našla na poti. Najhuje je bilo, ker nam je čisto prekmalu zmanjkalo vode, kar je pri nekaterih povzročilo lažjo krizo. Ko smo prišli do prve hiše in vode je bilo veselje toliko večje, vendar smo imeli še vedno pred seboj dobrih 10 km poti, od tega vsaj pol v strm hrib. Vsega skupaj smo obrnili dobrih 45 km. Seveda smo zaključili v Bolu s pivom v roki in kasneje okusno večerjo - jagenjček in hobotnica s krompirjem "izpod peke".  

Priznam, da sem neizmerno uživala, še zlasti zato, ker sem se vozila po terenu, ki sem ga doslej vedno opazovala le z jadrnice in sem si že dolgo želela to videti tudi na kopnem.

Naslednji dan je bil zopet kolesarski, le da je bil teren veliko lažji in prijetnejši, čeprav je bilo tudi kar precej klanca. Tokrat je bilo nekaj čez 30 km. Zadnji dan smo počivali in uživali v nastavljanju sončnim žarkom.