sreda, 29. junij 2011

V širna prostranstva



Ne, ne, tole ni od letos. Bila je Mongolija, septembra 2007.  Zdaj bo nekaj podobnega, samo bolj gorato in malce bolj vznemirjajoče.
Kam? V Pakistan za dobrih 20 dni. Nekaj trekinga po vznožju najvišjih vrhov sveta, nekaj vožnje  z džipi po precej nevarnih cestah in klatenje po vaseh med prijaznimi domačini. To je plan, kako pa bo v resnici pa povem ko se vrnem.

Do takrat se imejte skrajno lepo in počitniško.

nedelja, 26. junij 2011

Hvala za nič

Čuden naslov mar ne? Takoj vam bo jasno.
Še pred leti, ko je mož hodil v gimnazijo, se je profesorici matematike ob koncu ure zahvalil za dolgčas, za velik nič. Si lahko predstavljate kako je bilo? No približno nekaj takega se je zgodilo danes. Od vseh prijateljev povabljenih na praznovanje rojstnega dne  in vnaprej potrjenega termina, jih je prišla le drobna peščica, skoraj nič. Eni so šli na morje, drugi so imeli družinske obveznosti.....
Ker sem si želela, da bi praznovanje izpadlo kar se da lepo in prijetno sem v zahvalo, da so prišli (pa niso) naredila zahvale za obisk in prijetno druženje. No, praznovanje ni bilo takšno kot sem si ga predstavljala in sem bila kar malo razočarana, zato tudi zahval nisem podelila niti tistim, ki so prišli. Praznovanje ni bilo namenjeno meni.......




 

Še veliko priložnosti bo za zahvale in drobne pozornosti, zato bodo do prve prave priložnosti počakale doma.

četrtek, 23. junij 2011

Zopet moška

Včeraj mi je tik pred zdajci uspelo dokončati spet eno moško. Že pred časom sem napisala, da je junij pester kar se rojstnih dni tiče. In tale je za prijatelja, ki uživa v vsem kar je povezano z avtomobili (novimi in starimi), njegov hobi ali veselje pa je tudi petje. Zato sem se odločila za avto, pobarvan z distressi (še vedno ne na pravi podlagi), za ozadje pa sem odtisnila note.




In tale avto me prav spominja na kakšno potovanje ali  izlet. Jaz že nestrpno odštevam dneve, kaj pa vi?

torek, 21. junij 2011

Piskanje kar tako

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je bilo neznansko sram ali kot je rekel moj učitelj biologije v osnovni šoli, sram do nezavesti. No mene je bilo včeraj še malo bolj....
Dopoldan naporen dan, popoldan prijetno kofetkanje z Ljubljančankami, pred menoj pa je bil še (službeno) naporen večer. Pred tem sem pri mega najboljšem sosedu kupila dve malenkosti in glej ga vraga, pri odhodu z blagajne začne piskati naprava, ki jo vsi prav dobro poznamo. Prodajalko je kar vrglo, mene pa tudi. V trenutku se je od nekje pojavila gospa varnostnica in me je skorajda pod roko odpeljala v njihove prostore. Sploh ne bom govorila, da so me  vsi gledali. Ne gledali, buljili vame. Meni se je zdelo, da mi na čelu in hrbtu piše tatica....in v tistem trenutku, bi bila zelo zadovoljna, če bi se pred menoj odprla zemlja in me požrla s kožo in kostmi.
In hudiča, imam veliko torbo (beri torbico), ker imam rada velike torbe saj v njej lahko nosim marsikaj. Tisto kar nujno rabim in tisto, kar mislim, da nujno rabim. O vsebini ne bom govorila, ker si lahko prav dobro predstavljate kaj vse je v ženski torbici. Gospa varnostnica je bila prijazna in je pač morala opraviti svoje delo. Zapletlo se je, ker v torbi ni bilo nič sumljivega, kar bi pritegnilo njeno pozornost in tudi njen priročni loparček ni zapiskal, ko se je skrbno spravila nad vsebino. Nemogoče, piskala je torba, na sredini spodaj. Pa kako saj jo imam že vsaj 3 leta in jo nosim petek in svetek. Zakaj bi kar naenkrat moja torba postala predmet poželenja piskajočih naprav? Nimam pojma.
Meni se je že zelooooo mudilo na sestanek, gospa varnostnica pa si je vzela čas in iskala in iskala zaščito. Pri tem mi je hitela pojasnjevati, da takšni primeri niti niso tako redki. Po več kot petnajstih minutah še vedno ni našla ničesar in se ni mogla načuditi kako je to mogoče. V njeni praksi se ji še ni zgodilo, da bi torbica piskala, ona pa ne bi našla zaščite. In jo ni. Odločila se je, da bo šla na blagajno razmagnetiti moje čudo, meni pa naročila, naj jo pozorno spremljam, da ne bo kaj narobe. Le kaj bi lahko bilo? Zame je itak bilo že  vse narobe; sramota, zamuda, občutek strahotnega nelagodja.......in še bi lahko naštevala.
Po njenem manevru na blagajni sem vso kramo pospravila nazaj v torbo in odšla, gospa varnostnica pa mi je še vedno pojasnjevala, da bo lahko jutri spet piskala, mogoče šele čez nekaj časa ali pa nikoli več.

Sestanek sem uspešno zvozila, doma pa sem se lotila mojega čuda. Znotraj sem razparala vso podlogo in nikjer niti sledu o zaščiti pred krajo. Mi lahko kdo to pojasni? Moj prijatelj, projektant strojnih inštalacij, včasih, ko kaj v njegovi stroki ne deluje kot bi moralo, čeprav je vse projektirano po predpisih in pravilih pravi: "Ima duhova". Očitno res. Ampak torba ni prav zahtevna tehnologija, še zlasti ne takšna kupljena v Zari za nekaj evrov, iz umetnega materiala poleg tega pa že dodobra obrabljena. Ne bom je zašila nazaj, ker sem jezna nanjo, čeprav je bila skoraj zlimana z menoj. Ne vem, kdaj bi me spet pustila na cedilu.

Se vam kaj dozdeva kaj bi bil nauk te zgodbe? Jaz si tole razlagam na način:  v vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega. Torej, priložnost za nakup nove torbe!!!

nedelja, 19. junij 2011

Čisto domača

Zadnje čase me vedno zanese v nežne pastelne barve. Tudi tokrat me je. In ne samo to. Zelo všeč so mi rože; nažigosane, izrezane, izvezene, papirnate, iz blaga, filca,.... narejene na tak in drugačen način. Po navodilih, ki sem jih našla na enem izmed tujih blogov (pa ne vem več katerem) sem izdelala spodnje rožice.




Malo sem embosirala (osnova, čipka in krog pod ptičkom), žigosala in izrezovala in nastala je ena simpatična. Lastnika še nima. Ker pa je vse narejeno doma, brez kupljenih dodatkov, jo prijavljam tudi na tokratni izziv v Craftalnico.

četrtek, 16. junij 2011

Ježek



Še ena roza za dekličin osmi rojstni dan. Ker je navihana živahna deklica, upam, da ji bo všeč. Zopet sem se trudila z distressi, ampak papir ni pravi, se svaljka. Sem nameravala danes nabaviti takšnega kot ga priporoča Janja, a nazadnje ni bilo časa za nakup. "Napad"  na trgovino se bo, upam, zgodil v ponedeljek. V mesecu juniju je potrebno narediti še nekaj čestitk, zato bi ta papir "nujno" potrebovala.

sreda, 15. junij 2011

Marjetice

Travniki so pisani vseh vrst rož, nekateri celo že pokošeni. Od nekdaj so mi bile zelo všeč marjetke, tako tiste majhne, kot velike travniške ivanjščice. Za prijateljičin rojstni dan sem želela izdelati čestitko z marjeticami. Nekaj preprostega, a lepega po vzoru manj je več. In nastala je tale bela z rumenim trakom.





nedelja, 12. junij 2011

Ko ne gre

Prav gotovo se dogaja tudi vam, da izdelek ne gre in ne gre tako, kot si zamislimo (beri želimo). Janja me je navdušila za barvanje z Distressi in seveda je potrebno poskusiti. No, začetki so bolj kilavi, tako kot pri meni vsaka stvar. Ko pridem malo "not", za kar je potrebno kar nekaj vaje, je bolje. In tako sem naredila čestitko za 10-letno deklico, ki bo kmalu praznovala rojstni dan.



Kar se barvanja tiče so mi še najbolj všeč čeveljci in nogavičke, najmanj lasje in obraz.



Tule pa vam pokažem še en sončni vzhod ali zahod na morju, kar želite. Zadeva je tako nesrečno izpadla, da ni za nikamor. Hči me je vprašala, kaj sploh predstavlja.  Da si ne boste razbijale glave, spodaj je peščena obala, morje in na nebu žareče sonce ter njegov odsev v vodi.


Barvala sem z Distress blazinicami (tehnika senčenja). Natrgala sem papir, ga položila na čestitko in barvala tam kjer ni bilo prekrito; nekakšna šablona. Tehnika mi je sicer zelo všeč, samo jaz sem naredila katastrofo. Barvno mi ni preveč všeč, črta med nebom in morjem je preostra za tako intenzivno barvo, zgornji del čestitke ni v sorazmerju s spodnjim (prevelik) ravno tako je preveliko sonce. Ampak obljubim, da bo naslednjič že bolje.

Lepo zaključite vikend in še lepše začnite nov delovni teden. Zdržite še malo, počitnice so pred vrati in za marsikoga tudi morje, kjer bo lahko opazoval prekrasne sončne zahode.

četrtek, 02. junij 2011

Turkizna

Narejena za rojstni dan prijateljice še iz gimnazijskih let. Tokrat sem izbrala turkizne papirčke in jih kombinirala  s temno rjavo in belo. Meni je kar všeč.