ponedeljek, 31. oktober 2011

Čudno, čudno

... se vrti ta svet. Nič več ni tako, kot smo bili navajeni, kot so nas učili in kot smo mislili, da drugače ne more biti. Ne razmišljam o gospodarskih, političnih, ekoloških in kaj vem kakšnih temah, ampak čisto preprosto o naravi, ki me obdaja. Natančneje, o živih bitjih, ki se jim je zmešalo ali pa jim njihov kompas letnih časov močno nagaja.
Danes, ko je končno posijalo sonce tudi v širši ljubljanski kotlini, sem na stežaj odprla okno spalnice in v krošnji jesensko obarvanega drevesa je neumorno pel in žgolel meni neznani ptiček. Čudovito, ampak prvi november je tu. Mar ni to malce nenavadno?

Da bo zmeda še večja, sem tole fotografijo naredila čisto v začetku septembra  pred domačo hišo, ko je bilo res še zelo, zelo toplo, lastovke pa so se že takole zbirale. Glede na vreme, bi lahko  počakale in odložile dolgo in naporno pot vsaj še za  kakšen teden.


Da je letos vse skupaj res precej nenavadno, pa pove tale "pošast" (pst, ne maram jih, me kar zmrazi, ko jih vidim).




Tale kačona, se že 3 dni greje, plazi, preteguje na enem izmed grmičkov žive meje pri naši hiši. Ko sem jo zagledala, me je skoraj kap. Vendar mi "babji" firbec ni dal miru in sem jo morala poslikati. Danes, ko se je prikazalo sonce, me je spet gnalo tja v živo mejo. Predvsem sem upala, da je ni več tam. Sprva je zgledalo tako, nato pa sem jo opazila. V grmičku je visela z glavo navzdol in ker je debela približno toliko kot veje grmička, pa še barve je ravno takšne, je nisem opazila. Ker sem se očitno preveč približala, se je ustrašila ona in se začela umikati. Danes mi ni bila več tako grrrr, ker sem jo pričakovala in bila pripravljena na bližnje srečanje. V bistvu je prav luštna kačona, le to napako ima, da si je domek poiskala preblizu mojega. Nisem navdušena nad takšno simbiozo, ker je dolga že vsaj 40 cm in zna še zrasti. Kaj svetujete?

Sicer pa imam za vas nagradno vprašanje: Kako se imenuje tale kačona?
Poskušajte odgovoriti do petka, 4. novembra, jaz pa bom izžrebala nekoga, ki bo prejel darilce. Kaj še ne vem, bo pa vsekakor moj izdelek.

sobota, 29. oktober 2011

Še vedno

...sem pri listju, barvitem jesenskem listju. Nastala je še ena jesenska, na eko kartonu v naravnih barvah. Tudi trakec je iz naravnega bombaža in prav dobro deluje.



Navdih sem dobila kar na domačem vrtu, kjer se je liquidamber noro pisano pobarval.





Imejte se lepo v teh prazničnih dneh.

ponedeljek, 24. oktober 2011

Kolaž jesenskih dogodkov


Tale je malo za skomine, narejena prejšnji teden v Španiji, Malaga.
Ja, res je. Potepala sem se po Španiji oz. Andaluziji. Bilo nas je ravno za en avto,  rent - a - car. Obiskali smo slikovito mestece Rondo,  poznano po areni za bikoborbe in še bolj po tem, da stoji na visoki skalni pečini.


Zaledje tega mesteca je poznano po idiličnih belih vasicah z osrednjim vaškim trgom. Ko obiščeš takšno vasico, splezaš na nekaj okoliških hribčkov in se vzhičen od lepote in prijetnih vtisov spustiš na vaški trg, ti paše tole..... Hladna, osvežilna sangria.



Naslednje mesto, ki je bilo še kako zanimivo - Granada. Poznano po znameniti palači Alhambra. Čudovita arhitektura z močno arabsko noto. Za ogled celotnega kompleska palače in vseh pripadajočih zgradb ter sanjskih vrtov potrebuješ cel dan, pa mislim, da še ne bi bilo dovolj. Zanimivo je, da tam sploh ne moreš kupiti vstopnice na okencu, ampak le prek spleta in še to kar nekaj dni prej. Sem se zgrinjajo množice turistov iz celega sveta, zato so dnevno številčno omejili vstop. Priznam, da mi je sistem všeč, saj bi v nasprotnem turisti hodili drug po drugem, že tako nas je bilo preveč.





Zadnje mesto, v katerem smo preživeli nekaj prijetnih ur je bila Barcelona. Vsekakor premalo, da bi si ogledali veliko, zato smo izbrali katedralo Sagrada familia, eno izmed Gaudijevih arhitekturno fantastičnih hiš in glavno ulico La Rambla. Zavili smo tudi na tržnico, ki me je presenetila v vseh pogledih. Izredno lepa, čista, domiselna ter oh in sploh. Videla sem že kar nekaj tržnic po svetu in moram reči, da tale vsaj pri meni vodi.




Štirinajst dni pred Španijo sem bila na tradicionalnem jesenskem jadranju. Vreme je bilo fantastično, družba tudi in kaj potrebuješ še več, da je odklop popoln? Eno hladno pivce.....

In da ne bo izgledalo, da samo hodim okrog, malo se tudi matram. Včeraj sem prvič v svojem življenju odtekla polmaraton v Ljubljani. Ni bil pomemben čas, ampak cilj. Uspelo mi je, čeprav priznam, da ni bilo lahko. Od 17 km se je vleklo in vleko, zadnje 3 km pa je šlo samo še na trmo. Kljub temu, da me danes bolijo kolena in kolki, ker nisem vajena teka po asfaltu, ampak po mehkem terenu, je sklep: naslednje leto SPET.



No, tole je bilo še bolj na začetku, proti koncu je bila slika bistveno drugačna, ampak tiste vam pa ne pokažem, hahahahaha....... No, pa naj bo



In čisto na koncu naj povem, da sem bila  po maratonu zelo zelo zadovoljna, da sem "čestitkarica". Se sprašujete zakaj? Pred nekaj dnevi, me je leva tekica pustila na cedilu - vložek se je odlepil in se pri teku vedno obrnil tako, da me je ožulil v loku stopala, kjer merimo "platfus". Odločena, da novih tekic zaradi tega ne bom kupila, sem tuhtala, kako naj jih "zrihtam". In sem se spomnila na obojestranski Aero selotejp. Prilepila sem ga na več mestih, čeprav sem imela kar precej zabave z njim, saj se mi je lepil in prijemal povsod, samo tam ne kjer bi bilo treba. Na koncu mi je vendarle uspelo. Kot pribito je zdržal do konca in drži še danes.

torek, 11. oktober 2011

Barvito listje


Zlato - škrlatno -  rjavo listje jeseni me še kar spravlja ob pamet in je vir navdiha mojega trenutnega ustvarjanja.  Naredila sem še eno z listi, ki je meni strašansko všeč. Mislim, da je celo prva, ki mi je uspela bolje kot sem si prvotno zamislila. V notranjosti sem prilepila rjav papir.

Liste sem embosirala z emboss prahom v bakreni barvi, jih senčila z distress blazinicami in izrezala ter prilepila na rob ovalnega izreza. Spodaj sem zavezala še trakec z mašnico in ekola...... Seveda jo prijavljam tudi na 40. izziv v Craftalnici.




Uživajte v  tako lepi jeseni in hvala vsem za ogled in komentarje na mojem blogu. So balzam za dušo.... :):)

ponedeljek, 10. oktober 2011

Simbolika v barvah

Že pred časom sem eno od ustvarjalk slišala reči, da se pri čestitkanju "ženske" bojijo kombinirati papirje in barve. Med nje sodim tudi sama, čeprav se skušam temu izogniti, a me vseeno prepogosto potegne v iskanje podobnih odtenkov. Voščilnica ni tako drzno pisana kot bi lahko bila, ampak je pogosto premrtva za moj okus.
Mogoče pa je tako prav...... ali kot bi se temu reklo, še vedno "iskanje svojega stila"........:):) Pa nič zato, vse še pride.

Tokrat sem se takole zabavala.....



Nastala je ob obletnici najine poroke, zato je ostala doma. Na njej sem želela upodobiti same lepe stvari, harmonijo, pestrost  barv ponazarja takšne in drugačne trenutke, ki jih  doživljamo v skupnem življenju. Rdeč gumb zaradi svoje barve ponazarja ljubezen.

četrtek, 06. oktober 2011

Jesen in njene barve

Jesen s čopičem neumorno barva in spreminja pokrajino v prečudovito odejo toplih jesenskih barv. Zato ni čudno, da so se članice ustvarjalnega tima v Craftalnici odločile za jesensko tematiko.
Voščilnico, ki vam jo želim pokazati, sem naredila že malo prej in ni bila narejena zaradi "izziva".




Narejena je na eko-kartonu. Krošnjo drevesa sem najprej izrezala, napikala kroge v karton in jih nato s prejo za vezenje našila z verižnim vbodom, kar je bilo kar zamudno. Deblo sem izrezala in ga ob straneh malo osenčila. Spredaj in zadaj sem naredila še tri embosirane črte  in potem nalepila posamezne elemente. Dodala sem tudi jesensko obarvane liste: zadnjega, ki se še vztrajno drži krošnje, kupček lista ob vznožju drevesa in dva, ki jih nosi veter. Je preprosta, ampak meni je všeč.



torek, 04. oktober 2011

Ta čudna matematika

Saj ni res, pa je!!! 1 + 1 = 3....:):)
Nemogoče, ampak je res. Ne verjamete? Potem si poglejte spodnjo voščilnico. Seveda je roza, za deklico, tako kot je zapisano v tokratnem izzivu Craftalnice.
In matematična formula? Ljubezen med partnerjema prinese novega družinskega člana; tokrat deklico. Pa tudi ta formula ni nujno da drži, ker je rezultat enačbe lahko tudi večji. Takrat je pri hiši precej več dela, skrbi, stroškov in tudi veselja.
Še matematika ni več tisto, kar je bila...:):)


Zaenkrat je voščilnica namenjena samo izzivu v Craftalnici, ker ne poznam nikogar, ki bi pričakoval dojenčico. Pa naj počaka v škatli zalog, slej ko prej bo prišla prav.