četrtek, 23. februar 2012

Nakit IV.


Ker trenutno pri meni ni nastalo nič novega, nadaljujem z nakitom.
Tale jelen ni ravno nakit, ker ga ne nosim, kljub temu, da ima luknjico za vrvico. Jelenja glava vklesana v kamen. Če berete moj blog, ste morda že ugotovile iz kje izvira. Iz Mongolije.
Ko smo se poslavljali od "Jelenjega ljudstva" in se pripravljali na dolgo ježo nazaj, smo jih povprašali, če nam lahko prodajo kaj za spomin. Ne bom pisala o pomenu takšne "trgovine" tam nekje sredi divjine..... Ni minilo nekaj minut, ko so skorajda vsi pritekli v naš šotor in nam kazali drobne malenkosti. Jaz sem si izbrala tale obesek in mi je res drag spomin. Za najboljšega trgovca se je izkazal največji fantič na sliki z imenom Uščit Patr in ravno on je izrezljal ta obesek. Uganete njegovo starost?


V času potepanja po Mongoliji sem praznovala rojstni dan. Ja,  tam sredi ničesar in niča, vendar samo navidez. Sopotniki so me presenetili z darilcem, ki so ga slučajno zbarantali od domačina, ki smo ga srečali na poti.

Totem izrezljan v kamnu. Sem vam že pripovedovala, da smo bili med šamani? Nadejali smo se, da bomo priča kakšnemu šamanskemu obredu, žal pa ni bilo tako, kljub temu, da je šamanstvo v tem predelu še močno prisotno. Obredi se ne izvajajo kar tako, ko pridejo " na obisk eni čudaki", ampak so del njihove kulture, obredov, .....
Ko smo že pozno zvečer prijezdili do gera, kjer smo prenočevali, je sledilo še eno presenečenje tistega dne. Nenadoma se je pred menoj pojavila tortica, sicer ne čisto prava, ampak zložena iz nekaj koščkov čokoladnega biskvita z eno svečko v sredini. Ne vem od kje in od kod se je prikazala še mongolska deklica, mi zaželela vse najboljše  in mi poklonila spodnje darilce.


Slikanica v angleškem jeziku, doma izdelana zapestnica (vse že uporabljeno in obrabljeno, a neprecenljive vrednosti) ter čestitka z medom. S slikanico in čestitko, je hotela pokazati, da se v šoli uči angleško, da zna angleško tudi brati in pisati, najbolj pa jo je osrečevalo, da se je z nami lahko pogovarjala. Morali bi videti izraz na obrazu te deklice, ki je žarel od zadovoljstva in sreče. Ponosna je bila, da je lahko "tujki" podarila nekaj svojega, njenega. Ostala sem brez besed in z mislijo:  "Saj ni res, pa je" in se ji iz srca zahvalila.


Imate kakšne podobne izkušnje?

nedelja, 19. februar 2012

Žreb je odločil

.... da bonbonček dobi, Maja (komentar št. 4).
Random je odlična stvarca, ko bom pa še enkrat znala prilepiti slikico oz. rezultat na blog, bom pa "zmagala". Do takrat pa mi morate verjeti na mojo častno....:):)
Maja sporoči mi naslov, da ti pošljem nagradico.

In pokažem vam še eno čestitko, ki že malo diši po pomladi. Je kombinacija papirčkanja, verižnega šivanja na  filcasti podlagi in gumbkanja.



Teden začnite lepo, če imate dopust zaradi šolskih počitnic pa toliko bolje. Izkoristite ga do onemoglosti...:):)

četrtek, 16. februar 2012

Križkraž


Že dolgo nazaj so se mi bucike in igle nastavljale povsod tam, kjer ne bi bilo treba, zato sem sklenila, da bo temu konec. Z zelenčkom sem izrezala krog iz filca, pa je bilo za silo. Ampak šmentana reč, ta se je prehitro scufal in je bilo potrebno poiskati novo rešitev.
Malo sem pokrižkala, delčke blaga zašila, prišila gumbek, napolnila s polnilom in ekola, blazinica je tu. Vsa zadevica je bila priložena v eni od revij Cross Stitcher, jaz sem jo le spravila v življenje. Lahko bi bilo tudi bolje, ampak bo tako tudi v redu. Vse je zašito ročno, filc pa je zelo smotan za prepogibanje in hkrati šivanje nevidnega roba, ki je zelo zelo majcen.

 

torek, 14. februar 2012

Še malo srčkov

Naredila sem jih iz papirja za meni drage osebe. Saj ni potrebno, da si ravno do ušes zaljubljen, potrebno pa je  deliti pozornost in spoštovanje do ljudi, ki ti nekaj pomenijo. To so tiste majhne srečice, ki nas osrečujejo ter dajejo smisel in lepoto življenju. Uživajte te trenutke danes, jutri in pojutrišnjem..... vedno, ko se spomnite, da se imate radi in da imate radi tudi druge.

V srčke sem zašila bonbončke....


in jih okrasila s srčki.


Tale je pa posebnež, saj sta v njem kar dva bonbončka....:):)


Imejte se radi!!!

nedelja, 12. februar 2012

Bonbonček

Evo, za mano je 100 objava, zato je tu razlog za bonbonček. In kaj morate storiti? Nič posebnega, le pod objavo pustite komentar in na svojem blogu objavite sliko bonbončka.

Žrebala bom 19.2. zvečer.


 Bodite lepo in veliko užitkov na snegu.

petek, 10. februar 2012

Pomladno v zimi

Sneg, mraz, veter,.... nič ne kaže, na skorajšnjo pomlad. Le moje hrepenenje po pomladi je že veliko, veliko, kar se odraža tudi v čestitkah. Zima me ima še močno v objemu, pomlad me vabi z vso toploto in energijo, zato tudi tale (z)mešanica na čestitki - rožice, posejane v topli volni. Mmmmm, mehko in vabljivo....



Hihihi, meni se zdi tako "Tirolska", pa vam?


torek, 07. februar 2012

Srčki

....srčki, srčki, povsod sami srčki. Najbolj zaslužna za ta hec je Vladka, saj je s svojo igrico ljubezni sprožila pravi plaz srčkarij. Pridružujem se vsem, ki v teh dneh delijo srčke in trosijo ljubezen, kljub temu, da je večini Valentinovo preveč kiči šmiči in preveč skomercializiran praznik. Ampak deliti ljubezen in pozornost ter polepšati trenutke sebi in drugim, to je tisto pravo. Sebi in drugim reči: RAD SE (TE) IMAM. Meni je všeč.


Zunaj je mraz in škriplje pod nogami, zato sem ju položila na toplo pleteno odejico in prišila z gumbki, da ju veter ne odnese. Valovito lepenko sem malo posenčila z rjavo in belo in nazadnje privezala še volneno pentljo. Kljub temu, da ljubezen greje že sama po sebi, ji v teh mrzlih dneh odejica pride čisto prav.


Imejte se radi in pokrijte se, da vas ne bo zeblo.

nedelja, 05. februar 2012

Želvica

Po dolgem času sem naredila spet eno otroško, za rojstni dan deklice, ki ima mnogo, mnogo energije. Ker je v Craftalnici za izziv tokrat kuverta, sem temu primerno izdelala tudi čestitko.

Kuverta z želvico

 
in še voščilnica z žepkom v katerega bom vstavila kaj primernega.


sobota, 04. februar 2012

Sovica



Močna oranžna barva v kombinaciji s temno rjavo. Za rojstni dan dekleta, ki še pridno študira.
Če pogledam skozi okno, kjer imajo snežinke svoj zabavo, se mi zdi, da ta barva poživi dogajanje.
Še naprej se stiskajte ob topli peči in vročem čaju.

četrtek, 02. februar 2012

Nakit ali spomin III.


Kamen ni z Marsa temveč iz puščave, libijske puščave Sahare. Boste rekli, da v puščavi ni kamenja, tam so samo sipine. Pomota!!!! In koliko kamenja. Poznamo več vrst puščav: kamnito, sipinasto,.....
Si predstavljate, da sem ga v nahrbtniku nosila po puščavi? Noro, a resnično. Treking je trajal celih 7 dni. Marsikdo me je že vprašal, kaj sem tam delala, saj vendar nimaš kaj videti. Napačno!!! Puščava je čudovita, raznolika in če jo predihaš v dobri družbi, potem so vtisi še toliko globlji in nepozabni.

Zdaj sem pa zašla..... Verižico na kamnu sem kupila sredi puščave od Tuarega, ki se je pojavil s kamelo "od nikoder", za njim pa še njegovi pajdaši. To je bilo trgovanja, barantanja, pitja sladkega metinega čaja ...... Nepozabno.

Obesek je tipičen tuareški križ iz srebra z vgrajenimi kameljimi kostmi (rjave črte). Črne perlice so iz pravih  lokalnih kamnov, ki pa nimajo nobene večje vrednosti (sem pozabila kako se imenujejo). Verižico si nadenem ob posebnih priložnostih ter posebnem razpoloženju in je "tako moja". Spominja me na tiste prijazne ljudi, na noči v šotoru ali kar pod milim nebom, kjer nad tabo žari milijone zvezd, na tišino in magično moč puščave, na široke nasmehe domačinov, na pretirano sladek metin čaj za dobro jutro in še večkrat čez dan, na "šišo", na večerno bobnanje domačinov ob ognju in čudovite pesmi, na peko palačink z Nutelo sredi puščave, na čudovite puščavske kamnite tvorbe, ki spominjajo na različne podobe iz vsakdanjega življenja, na čudovite sipine, na skalne slikarije iz prazgodovinskih časov, ko so na tistem območju živeli krokodili, povodni konji, ko je bilo vode v izobilju in rastlinja več kot preveč,......

Še in še bi vam lahko pisala, a je vsega preveč. Če pa želite pa namignite, mogoče pa povem in pokažem še kaj. Bodite lepo in imejte se radi, tako kot pravi Vladka.