nedelja, 30. september 2012

Simbolika


Ni prav nežna čeprav je za poroko, je pa v njej veliko simbolike. Srca povezana z vrvico in zataknjena v okvir.

Prav nerodno je, ker nimam nobenih pravih motivov za poročne voščilnice in vse kaže, da bo potrebno kaj nabaviti. Najhujše pa je, ker ne poznam mladoporočencev in sploh ne vem sem "zadela" ali ne.


Lep vikend!

sreda, 19. september 2012

Male luštne stvari

Ko je hiša demolirana in po stenah packajo domači malarski mojstri, se zgodi tudi kaj takega.....


Če imaš takrat ravno rojstni dan, je  zadeva še toliko bolj luštna. In ker se je treba na tak dan malo pocrkljati, je bilo za začetek dneva tole.




Uživajte v jeseni, četudi pada dež.

torek, 18. september 2012

Denarnica

Saj poznate moške in njihovo grozno navado, da v zadnjem hlačnem žepu (na riti) nosijo denarnico. Ta porednica zelo rada pade ven, pridno trga žepe in se čez čas prav lepo oblikuje po "tazadnji".
Te dni je praznoval prijatelj, ki ima takšno navado. Pogosto pobiramo in iščemo to nesrečnico kje pod mizo, zato sem mu za vsak slučaj izdelala rezervno....



Notranjost sem dopolnila z vsebin, ki jo mora imeti vsaka moška denarnica, na krem listek pa sem zapisala lepe želje.

petek, 14. september 2012

Pol od 100


Ja, poseben dan za prejemnika, saj je izpolnil polovico od 100. Čeprav je prva stran z rožami, sem za protiutež dodala nekaj črt. Črtast papir sem naredila sama z "vaši" lepilnim trakom. Sicer ravne črte sem lepila po diagonali. No, malo je tudi prskanja z zobno ščetko in malo barvanja z distressi.

Notranjost je malce drugačna - več striženja in lepljenja. Desna stran je prekrita zaradi napisane želje slavljencu. Rdeča nit celotne čestitke so naprskani detajli in rdeča pika. Ker so barve bolj monotone, jih pika prav lepo poživi, ima pa tudi čisto poseben pomen. Prejemnik že ve....
V kuverti se skriva darilni bon.







Ker je pol od 100 vsekakor številka ob kateri se izreče Vse najboljše, jo prijavljam tudi v izziv na Craftalnici.

četrtek, 06. september 2012

Ko te sršeni spravijo ob denar

Se še spomnite, ko sem lanskega oktobra pisala o kačoni, ki se je pri hiši nastavljala še zadnjim sončnim žarkom? Letos še nisem imela bližnjega srečanja z njo, je pa pred nekaj dnevi soseda "urlala" izza žive meje. Če si predstavljate naselje hiš, potem vam je jasno, da ni bila prav daleč od nas.
Ne vem kakšna klimo imamo, da nas nebodigatreba nemarnice tako ljubijo. Če že smokulja ni nevarna, ampak samo strah vzbujajoča, tega ne morem trditi za sršene. Ti zoprni letalci so se naselili v našem dimniku. Bilo jih je res veliko, zato smo zakurili kamin, da jih preženemo. Ko ga vsaj ne bi. Ves dim je udaril nazaj v dnevno sobo, da se je naredila popolnoma temna zavesa, v grlu je peklo......


Kaj sedaj? In ker se je tisti dan pripravljajo k dežju, smo mislili, naivneži, da je to posledica nizkega zračnega tlaka. Pa smo čez tri dni spet poskusili - isto. Takrat nam je postalo jasno, da je zadeva bolj resna in tako smo na pomoč poklicali gasilce.

Splezali so na streho in jih poskušali zamrzniti s CO2, kar je le delno uspelo. V rojih so obletavali gasilce, ki so bili primerno zaščiteni in z maskami na obrazu. Po tekanju od enih do drugih čistilnih vratc v dnevno sobo in v klet, oprezanju in poslušanju če še brenčijo, je postalo jasno, da v dimniku ni samo eno gnezdo, ampak jih je več. Tako močno so si naredili svoja domovanja, da so popolnoma zaprli celo tuljavo. Ni šlo drugače, kot da so v dimnik z gasilno cevjo nabrizgali posebno peno. Šele ta je bila učinkovita. Ampak bila je povsod: v dimniku, v dnevni sobi, v kleti, na terasi, visela je od žlebov in ko so čistili dimnik te zalege, se je vse skupaj pomešalo še s sajami. Za zjokat. Pena je malce lepljiva, ob dotiku z vodo pa hvala bogu izgine.




Po dve urni akciji je bil rezultat naslednji: uničena 3 sršenja gnezda z vso zalego, zapackana hiša od vrha do tal, na terasi in okrog hiše pena, pena in še enkrat pena ter morija sršenov in packarija. Samo predstavljate si lahko, kako utrujeni smo bili, ko smo vsaj za silo počistil. In kaj nas še čaka? Brušenje parketa in beljenje sten. To je bilo v načrtu za prihodnje leto, tok dogodkov pa je zadevo samo pospešil.

Zdaj, po treh dneh, prileti okoli hiše le še kakšen, kljub temu pa še ne upamo odpirati oken in balkonskih vrat.  Vedno ko stopim na dvorišče, se najprej ozrem proti dimniku in močno upam, da smo se jih za vedno rešili..

sreda, 05. september 2012

Sovice v kompletu


Evo, hran učenosti je zopet na široko odprl svoja vrata. Pripravila sem blokce s Post-it listki za 3 deklice, ki so komaj čakale "kdaj se bo spet začelo". Toliko si bo potrebno zapomniti, še posebej zato, ker imajo vse tudi veliko izven šolskih aktivnosti, da kaj ne pozabijo ali da staršem pustijo kakšno sporočilce....:):)

Takole so pisane in vedoželjne,




notranjost je polepljena z barvnimi papirji, pri strani pa je papirni trak, ki obe platnici drži z ježkom.



In še enkrat vse na kupčku.


Čisto slučajno pa tale zbor sovic ustreza tudi Tinini in Vladkini temi Ko me inspirira # 5, zato jih najdete tudi tam.