nedelja, 17. februar 2013

Gosenica v snegu

S prijatelji dogovorjeno obetavno dopoldne v naravi, a utrujenost in prihajajoča bolezen dela "ekipa" je naredila svoje. Ostala sva samo midva in sva šla. Gazit v sneg,ko so naletavale snežinke, ko se sonce ni moglo odločiti kaj bi, ko je mestoma sveže zapihalo okrog ušes.
Ampak je prijalo tole "zunaj".

Kljub temu, da je narava še globoko pod snegom, je v gozdu slišati živahno ptičje žlobudranje tudi leska kar ne ve kaj bi. Videti je, da samo še čaka prvih sončnih žarkov in bo kar eksplodirala od brsti in poživljajočih sokov. In tale uboga dušica si je začrtala pot bogve kam. Sredi niča, za njene razmere daleč stran od varnega zavetja grma ter na milost ni nemilost prepuščena belini in hladu mize. Preveč vidna in počasna, premrla in nemočna.


Z mehko rokavico sem jo prenesla v zavetje grma, da bo (še čisto malo) počakala pomladi. V svoji obrambi se je zvila  v klobčič, čez nekaj trenutkov pa  se je že  počasi "odpirala".  Lepo so vidne zadnje drobne nožice in kar nekaj še manjših sprednjih. Upam, da bo dočakala pomlad in se prelevila v čudovitega metulja, ki se bo na poletje sončil na moji sivki.
Stop. Zdaj pa dovolj... ja, ja saj bo kmalu pomlad.


En metuljast pozdrav in lep vikend še naprej.

3 komentarji:

  1. ja tale revica je pa res našla čas za sprehod. še dobro da si jo našla in jo dala v zavetje. upam da bo dočakala pomlad i te prišla obiskat

    OdgovoriIzbriši
  2. Srečnica gosenica:) Jaz tudi vedno vse kar leze rešujem:)

    OdgovoriIzbriši
  3. hehe se strinjam z moyco, tudi jaz vedno rešujem še najmanjšo mravlico, joj tale je pa res zašla, lepo da si jo rešila. lp

    OdgovoriIzbriši