sreda, 29. oktober 2014

Jadranje - II. del

Če je bil prvi del bolj miren, kar se vremena tiče, ne morem reči, da je bilo tako tudi v drugem delu, z drugo ekipo. Res je, da so bili v drugi ekipi sami prekaljeni jadralski mački, je pa zato toliko bolj "letelo".

Sprva malce manj, potem pa vse bolj in bolj. Pihalo je do 33 vozlov, še 1x več kot v prvi rundi. Jadrnica je ječala in se močno postavljala na bok, jadra so se gibko upirala vetru mi pa smo uživali. Na polno. 


Ni jih bilo veliko na morju, le sem in tja kakšna.


Ko je pihalo preveč za cela jadra, smo jih skrajšali. Oba, prvo in zadnje. Pri tako močnem vetru ni razlike v hitrosti med polno odprtimi jadri in skrajšanimi, je pa velika razlika v nagibu in posledično udobnejše vožnje. Si predstavljate kako je videti,ko je  nagnjena tako močno, da je v vodi ograja na drugi strani pa iz nje kuka kobilica?



Iz notranjosti je pogled skozi okno navzven takle





Temu primerna je tudi notranjost jadrnice; vse leži po tleh križem kražem. Ko voziš v veter (veter ti piha v prsi) ne moreš priti na cilj, če ne voziš cik cak, ker ti veter tega ne dopušča. In tako vsakič, ko spremeniš smer se jadrnica obrne na drugi bok, znova in znova. In znova in znova je vse na tleh. Pospravimo šele, ko pridemo na cilj, ker se prej ne splača, pa tudi želodec marsikomu tega ne dopušča. Na srečo sem sama, kar se tega tiče, železna. 



Jutri pa vam pokažem kako nas je razvajalo nebo.

2 komentarja:

  1. Uf... moj želodec ne prenese niti privezane barke, kaj šele v neurju. Ma glede na tvoj opis si kljub slabemu vremenu uživala :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni bi pri takšnem vetru hrano lahko kar takoj vrgli v morje. :-) Še pri majhnem zibanju ladje sem cela zelena in prosim za pomoč travarico. :-) Mora pa biti to res prava uživancija. Krasne fotke in bravo zate! :-)

    OdgovoriIzbriši