ponedeljek, 05. oktober 2015

Pa sem......

končno prišla do cilja. V soboto. V Rabcu.




Začelo se je hudo klavrno. Napovedane so bile padavine, "kiša, grmljavine in pluskovi". Sem upala, da so se vremenkoti kaj zmotili, ampak vraga, zadnja leta so kar točni. Že samo spanje v hotelu je bilo bolj tako tako.  Premetavala sem se zdaj levo, zdaj desno, slišala bi pajka če bi hodil po stropu. Sredi noči se je ulilo in potem kmalu ponehalo, ob pol šestih zjutraj pa se je začelo. Najprej grmenje, potem pa dež, dež, dež. Bolj se je ura bližala osmi, ko je bil predviden start, bolj je lilo. Saj veste kako zgleda, ko se dežne kaplje vsaj 20 cm odbijajo od tal, nebo pa kot da bo ravnokar padlo nate. Zbirali smo se v hotelski avli, pogledovali okrog sebe in....... ja, eni so kar šli v ta frdamani dež. Nekajkrat sem se vprašala, če mi je tega resnično treba. Pa sem spet malo pogledala okrog sebe in videla, da je  še nekaj meni  podobnih trapcev in si rekla: "Mah, če gredo drugi, grem pa še jaz". Čisti čredni nagon. Preden smo pritekli do drugega hotela kjer je bil start smo bili ..... A mi je treba napisati kakšni? Organizator je glede na radarsko sliko padavin start zamaknil za pol ure. Hvala!!!






Ni minilo pol ure, ko je dež ponehal, čez dobro uro pa je že sijalo sonce. Takrat pa se je začela uživancija. Res, da je šlo v kakšnem klancu bolj nazaj kot naprej zaradi blata, ampak ni bilo krize. Samo, da ni padalo.








Na začetku po ulicah, potem po gozdu, ob morju, po vrhovih, po kamnitem in travnatem področju. Vsega je bilo po malem, še največ pa sonca. 









Po 53 km pa končno cilj,


zaslužena medalja


in obvezno slikanje s prijatelji.






Na koncu je padlo obvezno pivo, obljuba za naslednje leto spet, usta pa so kar lezla v nasmeh. Priznam, da se mi je vse smejalo in se mi še danes.

P.s.: Špicparkeljc je bil z menoj, ampak le v hotelski sobi. Morda pa ima hudoba res takšno moč, da mi nagaja, če ga nosim s seboj.

9 komentarjev:

  1. Bravo in čestitke za vztrajnost.

    OdgovoriIzbriši
  2. Bravo za pogum in čestitke za dosego cilja.

    OdgovoriIzbriši
  3. Bravo bravo in kapo dol! Neverjetna si!

    OdgovoriIzbriši
  4. Bravo! Super si. Vse čestitke in poklon do tal! :-) Po mojem ti jo je na prejšnjih tekmah res zagodel Špicparkeljc. Naj tudi naslednjič ostane v hotelu in se kuja, hudoba mala! :-)))

    OdgovoriIzbriši
  5. Helena, čestitam, res si super. Lp

    OdgovoriIzbriši
  6. Helena, čestitke za ta podvig!!! Lahko se ti le priklonim do tal ... Sicer so pa takšne dogodivščine z vremenom super za spomine - ko nazaj gledaš, je veliko bolj zabavno, kot če bi šlo ves čas vse kot po maslu :))

    OdgovoriIzbriši