četrtek, 09. februar 2017

*** 13

Ko utegnem pregledati blogerske objave so povsod na voščilnicah srčki, ptički, spomladansko cvetje, da o novostih, ki jih bo treba imeti sploh ne govorim. Jaz pa sem še vedno globoko v jeseni in jesensko listje mi še kar ne da miru. Pst, narejena je bila že lansko leto, a reva uboga na vrsto za objavo prihaja šele sedaj.






A je kaj čudnega, če se preganjam po takem terenu, na vidiku pa samo blato, blato, ..... in listje. Ste že kdaj poskusili? Sprva te je groza, ker boš usran od vrha do tal, potem, ko pa si že enkrat "noter" te boli džoka za vse in je prav uživaško. Poskusite če ne verjamete!!!! Za začetek morda superge, ki so že odslužile svojemu namenu :)

Sobota je bila kot nalašč za orientacijski tek v okolici Motovuna :) Blata do riti, ampak če je vojna, je vojna za vse! Ko sem se prijavljala, sem si mislila, da bo tu pri nas zima, mrzlo, v Istri pa bo lepo sijal sonček, bo toplo in na zadane tekaške cilje v letošnjem letu, potrebujem trening. 25 km bo tako prav dobra turca. 

Dobra volje že pred štartom ni manjkalo, če me spremljata pa še dva "gajstna", bo pa sploh letelo.




Malo morgen. Že takoj po prvem klancu navzdol je bilo blata in moče več kot dovolj. Sprva si misliš, da moraš teči tam kjer je bolj suho, da ne bodo superge takoj mokre, ampak že v dolini smo morali čez travnik, ki se je spremenil v potok. Veselica!




Po cca 7 kilometrih so moje nogice videti takole,




M-jeve pa takole. Vgrezalo se je vsaj 15 cm globoko in ta istrska mastna zemlja, kar noče spustiti superge iz svojega objema. Naporno. Porabiš znatno več energije kot pri običajni trdni podlagi.




K sreči mrzlo ni bilo, prej vroče, saj se je mestoma pokazalo tudi sonce, le dobro urico pred koncem pa je začelo deževati, kot da blata še ni bilo dovolj.








 Predzadnja kontrolna točka. 




 V cilju z M-jem 




in Janezom. Za celotno progo sem porabila 5 ur s čimer sem kar zadovoljna, saj razmere res niso bile najbolj fajn. Če me M ne bi nahecal, da je časovni limit 5 ur, bi se vsaj v zadnji klanec na Motovun, kjer je bil tudi cilj, mnogo bolj obirala, tako, pa sem skoraj izdihala pljuča. Samo nekaj sekund je manjkalo in bi prekoračila "namišljeni" limit. 




Takole pa so videti  zglancane superge. Hvala onemu tam zgoraj za pralni stroj :)



12 komentarjev:

  1. Odgovori
    1. Ti si nenormalna s tem tekom...le kaj moraš vraga zjutraj požret, da si rečeš, grem in se odpraviš na tako usrano turo...zdravje, užitek, ....hvala lepa, pa če takoj c....em. Od nekdaj sem bila skregana s tekom, pa bo tako ostalo do smrti in amen. Te pa po eni strani občudujem...volje imaš kot konj na steroidih, pa vidim, da vas je še nekaj takih. Vsi moramo živet...taki in onaki. Vsa čast.
      Zdaj mislim da nam je vsem bolj jasno, zakaj ti je tak užitek rezati jesenske liste (by the way...tile listi so tako lepo zglancani, zakaj jim nisi dodala še malo tega blata, ki se je nabral na teniskah...bi bili boj unikatni:-)).
      Pralni stroj se mi pa smili....revež, koliko svinjarije mora oprat:-)), jaz bi kar pobegnila od take lastnice:-))

      Izbriši
  2. Res kapo dol za tek in to v takem blatu. Meni se še nosa ne da ven pomolit ;)
    Listje pa je super. Jaz sem vedno za liste. Decembrskih ne morem delat ves čas, z listi pa je je druga zgodba ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. ja, jaz tudi obožujem jesenske, tako lepih barv so in krasno si jih postavila.
    no, še bolj pa občudujem tebe in tale tek v blatu, res vsaka, vsaka čast - meni je ljub tek po čisti stadionski podlagi, še raje pa zdaj vsak dan na toplem na tekaški stezi v spalnici - takšni smo pač lenivci za tek:))

    OdgovoriIzbriši
  4. Voščilnica z jesenskim listjem je zelo lepa in krasno sestavljena. Še sreča, da je prišla na vrsto ob vseh tvojih obveznostih in dirkanju po blatnem terenu. Dobra si! Globok poklon! :-)

    OdgovoriIzbriši
  5. Ojej, Helena, kakšno trpljenje in muke :) Glede na predzadnjo fotko, je bilo vse to pozabljeno, ko si dosegla cilj in je obraz razsvetlil nasmešek. Občudujem te!
    Ja, ni čudno, da povsod vidiš listje :) Simpatična in topla voščilnica.

    OdgovoriIzbriši
  6. Lepa voščilnica z jesenskim pridihom. Vidim da si že fit za teke in to me zelo veseli. Dež pa ti očitno ne da miru in tole blato na supergah mora tudi biti ne ravno fina dodatna teža. Vsekakor bravo, da si končala to naporno turo.

    OdgovoriIzbriši
  7. Čudovito jesensko voščilnico si naredila in zelo všeč sta mi listka :-))
    Kar se pa teka tiče, pa kapo dol za tek to takem terenu, ki je vse drugo kot prijetno. Ampak spomini bodo pa ostali ...

    OdgovoriIzbriši
  8. Helena, ti kar ostani še pri jesenskem listju, saj tako vsi po malem prehitevamo in silimo v pomlad in poletje:), le zime si ne vzamemo v mar.
    Glede teka pa kapo dol, te občudujem, ampak verjemi mi, to je tudi vse - tudi slučajno se ti pa ne bi pridružila:))). Odlična si in vse dokler ti to daje zadovoljstvo je super. Pozdravček, Andreja

    OdgovoriIzbriši
  9. Čudovita lista na tvoji jesenski voščilnici.
    Ste pa res face, da tečete v takem. Kot pravi Andreja - kapo dol.

    OdgovoriIzbriši
  10. Saj ne vem, kaj naj bolj občudujem - tvojo pomirjujočo voščilnico ali tvojo neizmerno energijo! Nič - najbolje, da ti čestitam za oboje in hkrati zaželim še veliko cart voščilnic in pretečenih kilometrov!
    prijeten zaključek nedelje ti želim, Majda

    OdgovoriIzbriši
  11. Zamujam, ampak res obožujem barve jeseni in tvoja dva čudovita listka sta prinesla toplino v te deževne in turobne dni.. Prekrasno je sestavljena in prav pomirjajoče deluje. Neverjetno koliko energije in veselja prinaša tek v tvoje življenje. Naj bo tako tudi naprej :)

    OdgovoriIzbriši